11.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/1

11.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/2

(1)

Člen 486 Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) določa začasno uporabo Sporazuma v delu, ki ga določi Unija.

(2)

Člen 1 Sklepa Sveta 2014/668/EU (2) določa, katere določbe Sporazuma se uporabljajo začasno, ki vključujejo določbe o javnih naročilih in Prilogo XXI k Sporazumu. Navedene določbe se začasno uporabljajo od 1. januarja 2016.

(3)

Člen 153 Sporazuma določa, da Ukrajina zagotovi, da se njena zakonodaja o javnih naročilih postopoma uskladi z ustreznim pravnim redom Unije v skladu s časovnim razporedom iz Priloge XXI k Sporazumu.

(4)

Več aktov Unije, navedenih v Prilogi XXI k Sporazumu, je bilo od parafiranja Sporazuma 30. marca 2012 spremenjenih ali razveljavljenih.

(5)

Člen 149 Sporazuma določa, da se pragovi vrednosti za javna naročila iz Priloge XXI-P k Sporazumu redno revidirajo, prvič prvo sodo leto po začetku veljavnosti Sporazuma.

(6)

Poleg tega je primerno upoštevati napredek Ukrajine v procesu približevanja pravnemu redu Unije in ustrezno prilagoditi nekatere roke.

(7)

Zato je treba posodobiti Prilogo XXI, da se upošteva razvoj pravnega reda Unije, ki je naveden v njej, ter revidirati pragove vrednosti za javna naročila iz Priloge XXI-P k Sporazumu.

(8)

Člen 149 Sporazuma določa, da se revizija pragov iz Priloge XXI-P k Sporazumu sprejme s sklepom Pridružitvenega odbora v trgovinski sestavi.

(9)

Člen 463(3) Sporazuma določa, da lahko Pridružitveni svet posodobi ali spremeni priloge k Sporazumu.

(10)

S členom 1 Sklepa Pridružitvenega sveta št. 3/2014 (3) je bil za posodobitev ali spremembo s trgovino povezanih prilog k Sporazumu pooblaščen Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi, tudi za Prilogo XXI, ki se nanaša na poglavje 8 (Javna naročila) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve).

(11)

Zato je primerno določiti stališče, ki se v imenu Unije zavzame v zvezi s posodobitvijo Priloge XXI k Sporazumu, ki ga sprejme Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi.

(12)

Člen 152(1) Sporazuma določa, da Ukrajina Pridružitvenemu odboru v trgovinski sestavi predloži celovit načrt za izvajanje zakonodaje o javnih naročilih, ki vključuje časovni razpored in mejnike ter bi moral vsebovati vse reforme v zvezi s približevanjem zakonodaje in izgradnjo institucionalne zmogljivosti. Ta načrt je skladen s fazami in časovnimi razporedi, določenimi v Prilogi XXI–A k Sporazumu.

(13)

V členu 152(3) je določeno, da je za to, da bi celovit načrt postal referenčni dokument za proces izvajanja, tj. za približevanje zakonodaje o javnih naročilih pravnemu redu Unije, potrebno ugodno mnenje Pridružitvenega odbora v trgovinski sestavi.

(14)

Zato je primerno določiti stališče, ki se v imenu Unije zavzame v zvezi z ugodnim mnenjem glede celovitega načrta, ki ga sprejme Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi –

11.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/36

(1)

V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1210/2003 so našteti javna telesa, korporacije in agencije ter fizične in pravne osebe, telesa in entitete nekdanje iraške vlade, za katere v skladu z navedeno uredbo velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ki so se 22. maja 2003 nahajali zunaj Iraka.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 28. decembra 2016 sklenil črtati 2 vnosa s seznama oseb ali entitet, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov.

(3)

Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1210/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

11.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/38

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

11.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/40

(1)

Komunikacijski in informacijski sistemi Komisije so sestavni del delovanja Komisije in varnostni incidenti IT lahko močno vplivajo na delovanje Komisije in tretjih strani, tudi posameznikov, podjetij in držav članic.

(2)

Obstaja veliko groženj, ki lahko okrnijo zaupnost, celovitost ali dosegljivost komunikacijskih in informacijskih sistemov Komisije ter informacij, ki se obdelujejo v njih. Med temi grožnjami so incidenti, napake, namerni napadi in naravni dogodki, ki jih je treba šteti za operativno tveganje.

(3)

Zato je treba za komunikacijske in informacijske sisteme zagotoviti stopnjo zaščite, sorazmerno z verjetnostjo, učinkom in naravo tveganj, ki so jim izpostavljeni.

(4)

Varnost IT v Komisiji bi morala zagotavljati, da komunikacijski in informacijski sistemi (KIS) Komisije ščitijo informacije, ki jih obdelujejo, in da delujejo, kot je treba in kadar je treba, pod nadzorom zakonitih uporabnikov.

(5)

Politiko Komisije za varnost IT bi bilo treba izvajati tako, da bo skladna z varnostnimi politikami v Komisiji.

(6)

Direktorat za varnost Generalnega direktorata za človeške vire in varnost je splošno odgovoren za varnost v Komisiji pod vodstvom in v pristojnosti člana Komisije, odgovornega za varnost.

(7)

Pristop Komisije bi moral upoštevati pobude politik in zakonodajo o varnosti omrežij in informacij, skupnih standardov in dobrih praks, moral bi biti skladen z upoštevno zakonodajo ter omogočati interoperabilnost in združljivost.

(8)

Službe Komisije, odgovorne za komunikacijske in informacijske sisteme, bi morale zasnovati in izvesti ustrezne ukrepe, varnostne ukrepe na področju IT za zaščito komunikacijskih in informacijskih sistemov pa bi bilo treba uskladiti v vsej Komisiji, da bi zagotovili učinkovitost in uspešnost.

(9)

Pri varnosti IT bi pravila in postopki za dostop do informacij, vključno z obvladovanjem varnostnih incidentov, morali biti sorazmerni z grožnjo Komisiji ali njenemu osebju in skladni z načeli iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (1) o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Unije in o prostem pretoku takih podatkov ob upoštevanju načela poklicne skrivnosti, kot je določeno v členu 339 PDEU.

(10)

Politike in pravila za komunikacijske in informacijske sisteme, ki obdelujejo tajne podatke EU, občutljive netajne podatke in netajne podatke, morajo biti v celoti v skladu s sklepoma Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (2) in (EU, Euratom) 2015/444 (3).

(11)

Komisija bi morala pregledati in posodobiti določbe o varnosti komunikacijskih in informacijskih sistemov, ki jih uporablja.

(12)

Sklep Komisije C(2006) 3602 bi bilo zato treba razveljaviti –

1.

„odgovoren“ pomeni nositi odgovornost za ukrepe, odločitve in izvedbo;

2.

„CERT-EU“ je skupina za odzivanje na računalniške grožnje za ustanove in agencije EU. Njena naloga je nuditi pomoč evropskim ustanovam pri zaščiti pred namernimi in zlonamernimi napadi, ki bi okrnili celovitost njihovih sredstev IT in škodovali interesom EU. Področje dejavnosti „CERT-EU“ zajema preprečevanje, odkrivanje, odzivanje in ponovno vzpostavitev;

3.

„služba Komisije“ pomeni kateri koli generalni direktorat ali službo Komisije ali kateri koli kabinet člana Komisije;

4.

„varnostni organ Komisije“ se nanaša na funkcijo iz Sklepa (EU, Euratom) 2015/444;

5.

„komunikacijski in informacijski sistem“ ali „KIS“ pomeni sistem, ki omogoča obravnavanje podatkov v elektronski obliki, vključno z vsemi sestavnimi deli, potrebnimi za delovanje, ter infrastrukturo, organizacijo, osebjem in informacijskimi viri. Ta opredelitev zajema poslovne aplikacije, skupne storitve IT, sisteme, ki jih upravlja zunanji izvajalec, in naprave končnih uporabnikov;

6.

„interni upravni odbor“ (Corporate Management Board, CMB) izvaja upravljalni nadzor na najvišji ravni nad operativnimi in upravnimi vprašanji v Komisiji;

7.

„lastnik podatkov“ pomeni osebo, ki je odgovorna za zagotavljanje zaščite in uporabe posebnega nabora podatkov, s katerim ravna KIS;

8.

„nabor podatkov“ pomeni sklop informacij, ki se uporablja za poseben poslovni postopek ali dejavnost Komisije;

9.

„postopek v izrednih razmerah“ pomeni vnaprej opredeljen sklop metod in obveznosti za odziv na nujne situacije zaradi preprečevanja hujših posledic za Komisijo;

10.

„politika za varnost informacij“ je sklop ciljev za varnost informacij, ki so ali morajo biti določeni, uresničeni ali preverjeni. Med drugim zajema sklepa (EU, Euratom) 2015/444 in (EU, Euratom) 2015/443;

11.

„Usmerjevalni odbor za varnost informacij“ (ISSB) pomeni organ upravljanja, ki nudi pomoč internemu upravnemu odboru pri njegovih nalogah, povezanih z varnostjo IT;

12.

„notranji ponudnik storitev IT“ pomeni službo Komisije, ki izvaja skupne storitve IT;

13.

„varnost IT“ ali „varnost KIS“ pomeni ohranjanje zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti KIS in naborov podatkov, ki jih obdelujejo;

14.

„smernice za varnost IT“ so sestavljene iz priporočenih, toda prostovoljnih ukrepov, ki se izvajajo za podporo standardom varnosti IT ali se uporabljajo kot referenca, kadar ni nobenega veljavnega standarda;

15.

„varnostni incident IT“ pomeni dogodek, ki bi lahko škodljivo vplival na zaupnost, celovitost ali razpoložljivost KIS;

16.

„varnostni ukrep na področju IT“ pomeni tehnični ali organizacijski ukrep za ublažitev tveganja za varnost IT;

17.

„varnostna potreba IT“ pomeni natančno in nedvoumno opredelitev stopnje zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti, povezane z informacijo ali sistemom IT, za določitev potrebne ravni zaščite;

18.

„cilj glede varnosti IT“ pomeni izjavo o namenu obrambe pred posebnimi grožnjami in/ali izpolnjevanju posebnih organizacijskih zahtev ali domnev glede varnosti;

19.

„varnostni načrt IT“ pomeni dokumentacijo o varnostnih ukrepih na področju IT, potrebnih za izpolnitev varnostnih potreb KIS na področju IT;

20.

„politika za varnost IT“ je sklop ciljev varnosti IT, ki so ali morajo biti določeni, uresničeni ali preverjeni. Vsebuje ta sklep in njegova izvedbena pravila;

21.

„zahteva glede varnosti IT“ pomeni varnostno potrebo na področju IT, ki je bila formalizirana v vnaprej določenem postopku;

22.

„tveganje za varnost IT“ pomeni učinek, ki bi ga lahko imela grožnja za varnost IT na KIS, če bi se izkoristila šibka točka. Za tveganje za varnost IT sta značilna dva dejavnika: (1) negotovost, tj. verjetnost, da bo grožnja za varnost IT povzročila nezaželen dogodek, in (2) učinek, tj. posledice, ki bi jih tak nezaželen dogodek lahko imel za KIS;

23.

„standardi varnosti IT“ pomeni posebne obvezne varnostne ukrepe na področju IT za izvajanje politike za varnost IT in podpore tej politiki;

24.

„strategija varnosti IT“ pomeni sklop projektov in dejavnosti za dosego ciljev Komisije, ki jih je treba določiti, uresničiti in preveriti;

25.

„grožnja za varnost IT“ pomeni dejavnik, ki bi lahko povzročil nezaželen dogodek, katerega posledica bi bila škoda v KIS. Take grožnje so lahko naključne ali namerne, zanje pa so značilni grozilni elementi, morebitni cilji in načini napada;

26.

„lokalni varnostni uradnik za informatiko“ (Local Informatics Security Officer, LISO) pomeni uradnika, ki je v službi Komisije odgovoren za zvezo za varnost IT;

27.

„osebni podatki“, „obdelava osebnih podatkov“, „upravljavec“ in „zbirka osebnih podatkov“ imajo isti pomen kot v Uredbi (ES) št. 45/2001, zlasti njenem členu 2;

28.

„obdelava podatkov“ pomeni vse funkcije KIS v zvezi z nabori podatkov, vključno z ustvarjanjem, spreminjanjem, prikazovanjem, shranjevanjem, prenosom, brisanjem in arhiviranjem podatkov. KIS lahko obdelavo podatkov opravlja kot sklop funkcij za uporabnike in kot storitve IT za druge KIS;

29.

„poklicna skrivnost“ pomeni varstvo poslovnih podatkov, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, zlasti informacij o podjetjih, njihovih poslovnih odnosih ali sestavinah stroškov, kot so določene v členu 339 PDEU;

30.

„odgovoren“ pomeni dolžan ukrepati in sprejemati odločitve za dosego potrebnih ciljev;

31.

„varnost v Komisiji“ pomeni varnost oseb, sredstev in podatkov v Komisiji, zlasti fizično celovitost oseb in sredstev, celovitost, zaupnost in razpoložljivost podatkov ter komunikacijskih in informacijskih sistemov ter neovirano opravljanje dejavnosti Komisije;

32.

„skupne storitve IT“ pomeni storitve pri obdelavi podatkov, ki jih KIS opravlja za druge KIS;

33.

„lastnik sistema“ je posameznik, ki je odgovoren za celotno nabavo, razvoj, združevanje, spreminjanje, upravljanje, vzdrževanje in umik KIS;

34.

„uporabnik“ pomeni posameznika znotraj ali zunaj Komisije, ki uporablja funkcijo iz KIS.

(a)

avtentičnosti: zagotovilo, da so podatki pravi in iz zaupanja vrednih virov;

(b)

razpoložljivosti: podatki so dostopni in jih je mogoče uporabljati na zahtevo pooblaščenega subjekta;

(c)

zaupnosti: podatki se ne razkrijejo nepooblaščenim posameznikom in subjektom ali ne uporabijo v postopkih, kjer to ni dovoljeno;

(d)

celovitosti: zagotavljanje točnosti in popolnosti sestavnih delov in podatkov;

(e)

nezatajljivosti: zmožnost dokazati, da se je dejanje zgodilo ali da je prišlo do dogodka, tako da tega kasneje ni mogoče zanikati;

(f)

varstva osebnih podatkov: izvajanje ustreznih zaščitnih ukrepov v zvezi z osebnimi podatki ob popolnem upoštevanju Uredbe (ES) št. 45/2001;

(g)

poklicne skrivnosti: varstvo podatkov, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, zlasti informacij o podjetjih, njihovih poslovnih odnosih ali sestavinah stroškov, kot so določene v členu 339 PDEU.

1.

zagotavlja usklajenost politike za varnost IT s politiko Komisije za varnost informacij;

2.

določa okvir za dovoljevanje uporabe šifrirnih tehnologij za shranjevanje in sporočanje informacij s strani KIS;

3.

obvešča Generalni direktorat za informatiko o posebnih grožnjah, ki bi lahko znatno vplivale na varnost KIS in naborov podatkov, ki jih obdelujejo;

4.

izvaja varnostne preglede za oceno upoštevanja varnostne politike v KIS Komisije in o rezultatih poroča ISSB;

5.

določi okvir za dovoljevanje dostopa v KIS Komisije iz zunanjih omrežij in z njim povezana ustrezna varnostna pravila ter oblikuje standarde in smernice za varnost IT v tesnem sodelovanju z Generalnim direktoratom za informatiko;

6.

predlaga načela in pravila za zunanje izvajanje KIS, da bi ohranil ustrezen nadzor nad varnostjo informacij;

7.

oblikuje sorodne standarde in smernice za varnost IT v zvezi s členom 6 v tesnem sodelovanju z Generalnim direktoratom za informatiko.

1.

oblikuje standarde in smernice za varnost IT, razen kakor je določeno v členu 6, v tesnem sodelovanju z Generalnim direktoratom za človeške vire in varnost, da zagotovi skladnost med politiko za varnost IT in politiko Komisije za varnost informacij, in jih predlaga ISSB;

2.

ocenjuje metode, postopke in rezultate obvladovanja tveganja za varnost IT vseh služb Komisije in o tem redno poroča ISSB;

3.

predlaga ISSB veljavno strategijo varnosti IT v pregled in odobritev ter v nadaljnje sprejetje v internem upravnem odboru ter predlaga program, vključno z načrtovanjem projektov in dejavnosti za izvajanje strategije varnosti IT;

4.

spremlja izvajanje strategije Komisije za varnost IT in o njem redno poroča ISSB;

5.

spremlja tveganja za varnost IT in varnostne ukrepe na področju IT, ki jih izvajajo KIS, in o njih redno poroča ISSB;

6.

redno poroča ISSB o celotnem izvajanju in upoštevanju tega sklepa;

7.

po posvetovanju z Generalnim direktoratom za človeške vire in varnost zahteva od lastnikov sistema, da izvedejo posebne varnostne ukrepe na področju IT za ublažitev tveganj za varnost IT za KIS Komisije;

8.

zagotavlja, da je lastnikom sistema in lastnikom podatkov na razpolago ustrezen seznam storitev varnosti IT Generalnega direktorata za informatiko, da lahko izpolnjujejo svoje obveznosti za varnost IT in upoštevajo politiko in standarde za varnost IT;

9.

lastnikom sistema in podatkov zagotavlja ustrezno dokumentacijo ter se po potrebi posvetuje z njimi o varnostnih ukrepih na področju IT, ki jih izvajajo za svoje storitve IT, da bi olajšal upoštevanje politike za varnost IT in nudil pomoč lastnikom sistema pri obvladovanju tveganj na področju IT;

10.

organizira redna srečanja omrežja LISO in jih podpira pri opravljanju dolžnosti;

11.

opredeljuje potrebe po usposabljanju in usklajuje programe usposabljanja na področju varnosti IT s službami Komisije ter v tesnem sodelovanju z Generalnim direktoratom za človeške vire in varnost oblikuje, izvaja in usklajuje kampanje ozaveščanja glede varnosti IT;

12.

zagotavlja, da so lastniki sistema, lastniki podatkov in nosilci drugih vlog z obveznostmi glede varnosti IT v službah Komisije seznanjeni s politiko za varnost IT;

13.

obvešča GD za človeške vire in varnost o posebnih grožnjah za varnost IT, incidentih in izjemah od politike Komisije za varnost IT, ki so jih uradno sporočili lastniki sistema in ki bi lahko znatno vplivali na varnost v Komisiji;

14.

glede na svojo vlogo notranjega izvajalca storitev IT Komisiji predloži seznam skupnih storitev IT, ki omogočajo opredeljene ravni varnosti. To se opravlja s sistematičnim ocenjevanjem, upravljanjem in spremljanjem tveganj za varnost IT s ciljem izvajanja varnostnih ukrepov za dosego opredeljene ravni varnosti.

1.

za vsak KIS uradno imenuje lastnika sistema, ki je uradnik ali začasni uslužbenec in ki bo odgovoren za varnost IT navedenega KIS, ter uradno imenuje lastnika podatkov za vsak nabor podatkov, s katerim upravlja KIS; imenovani lastnik podatkov mora spadati v upravno enoto, ki je upravljavec podatkov za nabore podatkov, za katere velja Uredba (ES) št. 45/2001;

2.

uradno imenuje lokalnega varnostnega uradnika za informatiko (LISO), ki lahko izpolnjuje obveznosti neodvisno od lastnikov sistema in lastnikov podatkov. LISO se lahko imenuje za eno ali več služb Komisije;

3.

zagotavlja pripravo in izvajanje ustreznih ocen tveganja za varnost IT in varnostnih načrtov IT;

4.

zagotavlja redno poročanje Generalnemu direktoratu za informatiko v obliki povzetka tveganj in ukrepov za varnost IT;

5.

ob podpori Generalnega direktorata za informatiko zagotavlja uvedbo ustreznih procesov, postopkov in rešitev za učinkovito odkrivanje varnostnih incidentov IT v zvezi s svojimi KIS, poročanje o njih in njihovo reševanje;

6.

v izrednih razmerah v zvezi z varnostjo IT začne postopek za izredne razmere;

7.

je na končni stopnji odgovoren za varnost IT, vključno z obveznostmi lastnika sistema in lastnika podatkov;

8.

je lastnik tveganj v zvezi s svojimi KIS in nabori podatkov;

9.

razrešuje nesoglasja med lastniki podatkov in lastniki sistema, v primeru trajnega nesoglasja pa zadevo preda v reševanje ISSB;

10.

zagotavlja izvajanje varnostnih načrtov IT in varnostnih ukrepov na področju IT in ustrezno obvladovanje tveganj.

(a)

zagotavlja upoštevanje politike za varnost IT v KIS;

(b)

zagotavlja, da je KIS natančno evidentiran v ustrezni evidenci;

(c)

v sodelovanju z lastniki podatkov in v posvetovanju z Generalnim direktoratom za informatiko ocenjuje tveganja za varnost IT in določa varnostne potrebe IT za vsak KIS;

(d)

pripravlja varnostni načrt, po potrebi tudi s podrobnimi podatki o ocenjenih tveganjih in potrebnih dodatnih varnostnih ukrepih;

(e)

izvaja ustrezne varnostne ukrepe na področju IT, ki so v sorazmerju z ugotovljenimi tveganji za varnost IT, in upošteva priporočila, ki jih je odobril ISSB;

(f)

ugotavlja odvisnost od drugih KIS ali skupnih storitev IT in izvaja varnostne ukrepe, kot je primerno, na podlagi varnostnih ravni, ki so jih predlagali navedeni KIS ali skupne storitve IT;

(g)

obvladuje in spremlja tveganja za varnost IT;

(h)

redno poroča vodji službe Komisije o profilu tveganja za varnost IT svojega KIS, Generalnemu direktoratu za informatiko pa poroča o povezanih tveganjih, dejavnostih obvladovanja tveganja in sprejetih varnostnih ukrepih;

(i)

se posvetuje z LISO ustreznih služb Komisije o vidikih varnosti IT;

(j)

daje navodila uporabnikom o uporabi KIS in povezanih podatkov ter o obveznostih uporabnikov v zvezi s KIS;

(k)

zaprosi Generalni direktorat za človeške vire in varnost kot organ za šifrirne metode in izdelke (Crypto Authority) za avtorizacijo za vsak KIS, ki uporablja šifrirno tehnologijo;

(l)

se predhodno posvetuje z varnostnim organom Komisije o vsakem sistemu, ki obdeluje tajne podatke EU;

(m)

zagotavlja hranjenje varnostnih kopij ključev za dešifriranje na računu za hrambo. Obnovitev šifriranih podatkov se izvede samo z odobritvijo v skladu z okvirom, ki ga opredeli Generalni direktorat za človeške vire in varnost;

(n)

upošteva navodila ustreznih upravljavcev podatkov za varstvo osebnih podatkov in uporabo pravil o varstvu podatkov glede varnosti obdelave;

(o)

uradno obvešča Generalni direktorat za informatiko o izjemah od politike Komisije za varnost IT, vključno z zadevnimi utemeljitvami;

(p)

poroča vodji službe Komisije o nerešljivih nesoglasjih med lastnikom podatkov in lastnikom sistema, ustrezne zainteresirane strani pravočasno obvesti o varnostnih incidentih IT, kakor je primerno glede na njihovo resnost v skladu s členom 15;

(q)

pri sistemih, ki jih upravlja zunanji izvajalec, zagotavlja, da pogodbe o zunanjem izvajanju vsebujejo ustrezne določbe o varnosti IT in da se o varnostnih incidentih IT v KIS, ki ga upravlja zunanji izvajalec, poroča v skladu s členom 15;

(r)

pri KIS, ki opravljajo skupne storitve IT, skrbi za zagotavljanje in ustrezno dokumentiranje opredeljene ravni varnosti ter izvajanje varnostnih ukrepov pri navedenem KIS za dosego opredeljene ravni varnosti.

(a)

zagotavlja, da so vsi nabori podatkov, za katere je odgovoren, ustrezno razvrščeni v skladu s sklepoma (EU, Euratom) 2015/443 in (EU, Euratom) 2015/444;

(b)

opredeljuje potrebe po varnosti informacij in o njih obvešča ustrezne lastnike sistema;

(c)

sodeluje pri oceni tveganja v KIS;

(d)

poroča vodji službe Komisije o nerešljivih nesoglasjih med lastnikom podatkov in lastnikom sistema;

(e)

obvešča o varnostnih incidentih IT v skladu s členom 15.

(a)

proaktivno določajo politiko za varnost IT in o njej obveščajo lastnike sistema, lastnike podatkov in nosilce drugih vlog z obveznostmi glede varnosti IT v službah Komisije;

(b)

se glede vprašanj o varnosti IT v službah Komisije povezujejo z Generalnim direktoratom za informatiko kot sestavnim delom mreže LISO;

(c)

se udeležujejo rednih sestankov LISO;

(d)

ohranjajo pregled nad postopkom obvladovanja tveganja za varnost informacij ter oblikovanjem in izvajanjem varnostnih načrtov za informacijski sistem;

(e)

svetujejo lastnikom podatkov, lastnikom sistema in vodjem služb Komisije glede vprašanj o varnosti IT;

(f)

sodelujejo z Generalnim direktoratom za informatiko pri širjenju dobrih praks pri varnosti IT in predlagajo posebne programe ozaveščanja in usposabljanja;

(g)

poročajo vodjem služb Komisije o varnosti IT ter ugotavljajo pomanjkljivosti in izboljšave.

(a)

upoštevajo politiko za varnost IT in navodila, ki jih za uporabo vsakega KIS daje lastnik sistema;

(b)

obveščajo o varnostnih incidentih IT v skladu s členom 15.

(a)

ima pravico do dostopa do povzetka informacij za vse evidence incidentov in na zahtevo do celotne evidence;

(b)

sodeluje v kriznih skupinah za odzivanje na varnostne incidente IT in v postopkih za izredne razmere v zvezi z varnostjo IT;

(c)

je pristojen za stike z organi kazenskega pregona in obveščevalnimi službami;

(d)

opravlja forenzično analizo v zvezi s kibernetsko varnostjo v skladu s členom 11 Sklepa (EU, Euratom) 2015/443;

(e)

odloča o potrebi po uvedbi uradne preiskave;

(f)

obvešča Generalni direktorat za informatiko o varnostnih incidentih IT, ki bi lahko pomenili tveganje za druge KIS.

(a)

nemudoma obvestijo svojega vodjo službe Komisije, Generalni direktorat za informatiko, Generalni direktorat za človeške vire, LISO, po potrebi pa tudi lastnika podatkov, o vseh večjih varnostnih incidentih IT, zlasti tistih, pri katerih je prišlo do kršitve zaupnosti podatkov;

(b)

sodelujejo z ustreznimi organi Komisije in se ravnajo po njihovih navodilih glede obveščanja o incidentu, odziva nanj in odprave njegovih posledic.